-
1 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati! -
2 level
['levl] 1. noun1) (height, position, strength, rank etc: The level of the river rose; a high level of intelligence.) nivo, stopnja2) (a horizontal division or floor: the third level of the multi-storey car park.) nadstropje3) (a kind of instrument for showing whether a surface is level: a spirit level.) libela4) (a flat, smooth surface or piece of land: It was difficult running uphill but he could run fast on the level.) ravnina2. adjective1) (flat, even, smooth or horizontal: a level surface; a level spoonful (= an amount which just fills the spoon to the top of the sides).) zvrhan, zravnan2) (of the same height, standard etc: The top of the kitchen sink is level with the window-sill; The scores of the two teams are level.) v isti višini, izenačen3) (steady, even and not rising or falling much: a calm, level voice.) umirjen3. verb1) (to make flat, smooth or horizontal: He levelled the soil.) izravnati2) (to make equal: His goal levelled the scores of the two teams.) izenačiti3) ((usually with at) to aim (a gun etc): He levelled his pistol at the target.) nameriti4) (to pull down: The bulldozer levelled the block of flats.) zravnati (z zemljo)•- level crossing
- level-headed
- do one's level best
- level off
- level out
- on a level with
- on the level* * *I [levl]adjective ( levelly adverb)raven, vodoraven; enak, izenačen; trezen, pameten; prediren, hladen (pogled); physics enake potence; American slang pošten, fair; American economy obročento draw level with s.o. — dohiteti kogato give s.o. a level glance — predirno (hladno) koga pogledatiII [levl]nountechnical libela, vodna tehtnica; nivelacijski instrument; ravnina, gladina; nivo, raven, stopnja; višina (vode, glasu); mineralogy (raven) rovAmerican colloquially on the level — pošten(o), odkrit(o)on a level with — na isti višini s, zto put o.s. on the level of others — izenačiti se z drugimiIII [levl]transitive verb(i)zravnati, izenačiti (to, with s, z); zbiti (koga) na tla; meriti, nameriti, naperiti, usmeriti (puško, pogled, kritiko, at, against na)to level with the ground — zravnati z zemljo; -
3 crossing
1) (a place where a road etc may be crossed: a pedestrian-crossing; a level-crossing.) prehod2) (a journey over the sea: I was seasick as it was a very rough crossing.) plovba prek morja* * *[krɔsiŋ]nounkrižišče; križanje; prehod, prelaz; prebroditev, vožnja preko morja; technical križna vez; figuratively nevolja -
4 flush
1. noun1) (a flow of blood to the face, making it red: A slow flush covered her face.) rdečica2) ((the device that works) a rush of water which cleans a toilet: a flush toilet.) splakovalnik2. verb1) (to become red in the face: She flushed with embarrassment.) zardeti2) (to clean by a rush of water: to flush a toilet.) splakniti3) ((usually with out) to cause (an animal etc) to leave a hiding place: The police flushed out the criminal.) izbezati•- flushed- in the first flush of
- the first flush of* * *I [flʌš]nounjata preplašenih ptičev; plašenjeII [flʌš]1.intransitive verbpreplašiti se, odleteti;2.transitive verbpreplašitiIII [flʌš]nounbrizg, curek; splakovanje; bujna rast; zardevanje, rdečica; razburjenost, vzkip; nenadno obilje; bogastvo; mlinski kanal, rakeIV [flʌš]1.transitive verbzaliti, preplaviti; izp(i)rati, splakniti; povzročiti, da zardi; navdušiti, razvneti, razburiti; ohrabriti; rediti (ovce);2.intransitive verbbrizgniti, štrcniti; priteči, vdreti; kliti, brsteti, rasti; zardetiV [flʌš]transitive verbporavnati, zravnati; napolnitiVI [flʌš]adjective ( with) iste višine, raven; močen; zrel; bujen; (of) poln; bogat, obilen; zapravljivflush of money — bogat, premoženVII [flʌš]adverb ( with) na isti višini -
5 grade
[ɡreid] 1. noun1) (one level in a scale of qualities, sizes etc: several grades of sandpaper; a high-grade ore.) stopnja (kakovosti)2) ((American) (the pupils in) a class or year at school: We're in the fifth grade now.) razred3) (a mark for, or level in, an examination etc: He always got good grades at school.) ocena4) ((especially American) the slope of a railway etc; gradient.) nagnjenost2. verb1) (to sort into grades: to grade eggs.) razvrstiti2) (to move through different stages: Red grades into purple as blue is added.) prehajati•- grader
- grade school
- make the grade* * *I [greid]nounstopnja; vrsta; ocena; žival, ki ima enega roditelja čiste rase; nagnjenost, pobočje, strmina; American razred, plural osnovna šolaAmerican grade school — osnovna šolaAmerican slang grade grabber — stremuhAmerican grade crossing, crossing at grade — križišče ceste in železnice v isti višiniAmerican grade teacher — učitelj(ica) osnovne šoleto be on the up-grade — napredovati, dvigati seII [greid]transitive verbrazvrstiti, razvrščati, po stopnjah urediti, sortirati, izravna(va)ti, splanirati, oceniti, ocenjevatito grade up — križati z boljšo pasmo, oplemenititito grade up with s.o., s.th. — dati se primerjati s kom, čim -
6 line
I 1. noun1) ((a piece of) thread, cord, rope etc: She hung the washing on the line; a fishing-rod and line.) vrv2) (a long, narrow mark, streak or stripe: She drew straight lines across the page; a dotted/wavy line.) črta3) (outline or shape especially relating to length or direction: The ship had very graceful lines; A dancer uses a mirror to improve his line.) linija4) (a groove on the skin; a wrinkle.) guba5) (a row or group of objects or persons arranged side by side or one behind the other: The children stood in a line; a line of trees.) vrsta6) (a short letter: I'll drop him a line.) kratko sporočilo7) (a series or group of persons which come one after the other especially in the same family: a line of kings.) rod8) (a track or direction: He pointed out the line of the new road; a new line of research.) smer9) (the railway or a single track of the railway: Passengers must cross the line by the bridge only.) tir10) (a continuous system (especially of pipes, electrical or telephone cables etc) connecting one place with another: a pipeline; a line of communication; All (telephone) lines are engaged.) cevovod, omrežje11) (a row of written or printed words: The letter contained only three lines; a poem of sixteen lines.) vrstica12) (a regular service of ships, aircraft etc: a shipping line.) linija13) (a group or class (of goods for sale) or a field of activity, interest etc: This has been a very popular new line; Computers are not really my line.) vrsta izdelkov; področje14) (an arrangement of troops, especially when ready to fight: fighting in the front line.) bojna vrsta2. verb1) (to form lines along: Crowds lined the pavement to see the Queen.) postaviti se v vrsto2) (to mark with lines.) začrtati•- lineage- linear- lined- liner- lines- linesman
- hard lines!
- in line for
- in
- out of line with
- line up
- read between the lines II verb1) (to cover on the inside: She lined the box with newspaper.) obložiti2) (to put a lining in: She lined the dress with silk.) podložiti•- lined- liner- lining* * *I [lain]nounčrta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki); mathematics črta (zlasti premica); geography ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir; plural obris, kontura, oblika; plural načrt (ladje), osnutek, plan; plural načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figuratively); vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje; printing vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.); plural British English latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga; plural theatre tekst vloge, vloga; plural colloquially poročni list; colloquially poročilo, pojasnilo; plural usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija; technical vod; economy sortiment, blago, predmet, plural serijsko blago; military (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabelline of vision — horizont, obzorje; military vizirna črtaon the dotted line — v vrsti, ki je namenjena za podpison the line — na meji, politics na linijiline of fate (fortune, heart, life) — črta usode (sreče, srca, življenja) na rokiBritish English up (down) line — (vlak) v (iz) London(a)on the lines laid down by the chairman — po smernicah, ki jih je postavil predsedujočialong these lines — po teh navodilih, smernicahto take ( —ali keep to) one's own line — ukrepati po svoje, držati se svoje potito take a strong line — (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajatito take the line that — zavzeti stališče, da; biti mišljenja, daout of line — iz črte, ne na črti; figuratively nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežjathat's s.th. out of ( —ali not in) my line — to mi ne leži, ne spada v mojo strokoto draw the line — (at) povleči mejo (pri)to toe the line — spoštovati predpise; politics biti na linijito give s.o. line enough — popustiti uzde, pustiti komu proste roketo go over the line — prekoračiti mejo, meroAmerican figuratively to be in line for — pričakovati (službo), upati nato be in line with — soglašati s, zto bring s.o. into line — ( with) spraviti v sklad s, zpolitics pridobiti koga k sodelovanju; American colloquially to go down the line for — zavezati se za kaj (na celi črti)to drop s.o. a line — napisati komu par vrstictheatre to study one's lines — učiti se vlogecolloquially hard lines — težka usoda, "smola", nesrečaAmerican party line — dvojček (telefon)economy line of goods — vrsta blaga, naročilo zanjmilitary line of fire — strelska bojna vrstamilitary line of battle — frontna linijamilitary line of defence — obrambna linijamilitary to go up the line — iti v frontno linijomilitary the line — regularne četenautical ship of the line — linijska ladjaphysics line of force — magnetna silnicasomewhere along the line — ob neki priliki, v gotovem trenutkufiguratively to keep to one's line — iti premočrtnofiguratively by (rule and) line — natančno, preciznohook, line, and sinker — popoln(oma)to have s.o. on a line — pustiti koga v negotovostiII [lain]1.transitive verbčrtati, načrtati; začrtati, skicirati, zarisati, orisati; zbrazdati, zgubati (obraz); obrobi.ti, nasaditi (drevje); postaviti v vrste;2.intransitive verbpostaviti se v vrste, postrojiti seIII [lain]transitive verbpodložiti (obleko)technical (na notranji strani) prevleči, obložiti, opažiti, podložiti, zaliti; biti za podlogo; oblepiti hrbet knjige; napolniti; slang to line one's purse ( —ali pocket) — napolniti mošnjo, obogatetiIV [lain]transitive verbpariti (pse) -
7 Mach-number
[mɔknəmbə]nounaeronautics Machovo število (ki pokaže razmerje med hitrostjo letala in hitrostjo zvoka v določeni višini) -
8 pitch
I 1. [pi ] verb1) (to set up (a tent or camp): They pitched their tent in the field.) postaviti2) (to throw: He pitched the stone into the river.) vreči3) (to (cause to) fall heavily: He pitched forward.) pasti4) ((of a ship) to rise and fall violently: The boat pitched up and down on the rough sea.) zibati se5) (to set (a note or tune) at a particular level: He pitched the tune too high for my voice.) intonirati2. noun1) (the field or ground for certain games: a cricket-pitch; a football pitch.) igrišče2) (the degree of highness or lowness of a musical note, voice etc.) višina tona3) (an extreme point or intensity: His anger reached such a pitch that he hit her.) stopnja4) (the part of a street etc where a street-seller or entertainer works: He has a pitch on the High Street.) stojnica5) (the act of pitching or throwing or the distance something is pitched: That was a long pitch.) met6) ((of a ship) the act of pitching.) zibanje (ladje)•- - pitched- pitcher
- pitched battle
- pitchfork II [pi ] noun(a thick black substance obtained from tar: as black as pitch.) katran- pitch-dark* * *I [pič]nounmineralogy smola (zemeljska), katran; botany drevesna smolaII [pič]transitive verbsmoliti, namazati s smolo, katraniziratiIII [pič]nounmet (žoge), lučaj (balinske krogle), metanje; nautical zibanje ladje; nagnjenost, strmec, strmina (strehe); višina, stopnja; music višina tona, uglašenost (glasbila); figuratively (najvišja ali najnižja) točka, najvišja stopnja, vrh, vrhunec; British English stojnica (uličnega prodajalca); economy ponudba blaga na tržišču; American slang hvalisanje blaga, reklamni oglas; American slang čenče, blebetanje; sport igrišče, (kriket) polje med vrati; razmak med luknjicami (na filmu), razmak med žlebiči (na gramofonski plošči)pitch level — višina tona, glasuto queer s.o.'s pitch — prekrižati komu načrteAmerican slang I get the pitch — razumemslang what's the pitch? — kaj se godi?IV [pič]1.transitive verbpostaviti (tabor, šotor, stojnico); zabiti, zasaditi (kole itd.); metati, vreči, zalučati (žogo, kovance itd.); naložiti (seno z vilami); postaviti v bojni red; določiti (po višini, vrednosti); (govor itd.) uglasiti, prilagoditi (on čemu); izraziti na poseben način, s posebnim stilom; music uglasiti (glasbilo), intonirati (pesem); sport meriti na cilj, zamahniti; figuratively usmeriti (misli; toward k); nasuti (cesto), tlakovati, asfaltirati; določiti adut (pri začetku igre); ponuditi, razstaviti, hvaliti blago; slang pripovedovati, izblebetati;2.intransitive verbpasti kakor dolg in širok; nautical zibati se (ladja); sport podati žogo metalcu, metati; nagniti se (streha); utaboriti seto pitch a story — pripovedovati laži, debele tvesti, izmisliti si zgodbofiguratively to pitch one's tent — naseliti seto pitch a yarn — debele tvesti, pripovedovati neverjetno zgodbo -
9 sash-weight
[saešweit]nounuteži, ki drže okvir angleškega okna v ravnotežju na potrebni višini -
10 scratch
[skræ ] 1. verb1) (to mark or hurt by drawing a sharp point across: The cat scratched my hand; How did you scratch your leg?; I scratched myself on a rose bush.) opraskati2) (to rub to relieve itching: You should try not to scratch insect bites.) praskati (se)3) (to make by scratching: He scratched his name on the rock with a sharp stone.) izpraskati4) (to remove by scratching: She threatened to scratch his eyes out.) izpraskati5) (to withdraw from a game, race etc: That horse has been scratched.) izločiti2. noun1) (a mark, injury or sound made by scratching: covered in scratches; a scratch at the door.) praska(nje)2) (a slight wound: I hurt myself, but it's only a scratch.) praska3) (in certain races or competitions, the starting point for people with no handicap or advantage.) startna črta•- scratchy- scratchiness
- scratch the surface
- start from scratch
- up to scratch* * *I [skræč]1.nounpraska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah); figuratively nič, ničla; prvi začetek; figuratively preizkušnja, dokaz poguma; plural veterinary mahovnica (konjska bolezen)Old Scratch — zlodej, vraga scratch of the pen figuratively poteza s peresomto be up to scratch figuratively biti v formito bring s.o. to the scratch figuratively postaviti koga pred odločitevto bring s.o. up to the scratch figuratively spraviti koga v redto come up to the scratch, to toe the scratch figuratively ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati seit is no great scratch — to ni bogve koliko vredno;2.adjectiveskrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisanscratch dinner — hitro pripravljena, zmašena večerjaII [skraeč]transitive verb(iz)grebsti, (iz)brskati; praskati; uprasniti (vžigalico); (na)strgati; s težavo spraviti skupaj (denar); (na)čečkati, (na)pisati; sport zbrisati s seznama (konja); slang izločiti iz boja, iz tekmovanja; intransitive verb grebsti (o mački); s težavo spraviti skupaj; sport preklicati prijavo za tekmovanje, odstopiti (od tekmovanja)to scratch s.o.'s back figuratively prilizovati se, dobrikati se komuscratch my back and I will yours figuratively naredi mi uslugo in jaz jo bom tebi, roka roko umivato scratch s.o.'s face — spraskati komu obrazscratch a Russian and you find a Tartar figuratively civilizacija spremeni samo zunanjost človekato scratch the surface of s.th. figuratively šele začeti, biti šele na začetku, le površno obravnavati, ne iti v globino -
11 soaring
[sɔ:riŋ]1.adjective ( soaringly adverb)leteč (težeč) visoko proti nebu, plavajoč v veliki višini, lebdeč v višavah; vzvišen (o mislih); figuratively častihlepen, ošaben, prevzeten;2.nounaeronauticspolet, let v jadralnem letalu -
12 straight
[streit] 1. adjective1) (not bent or curved: a straight line; straight (= not curly) hair; That line is not straight.) raven2) ((of a person, his behaviour etc) honest, frank and direct: Give me a straight answer!) odkrit3) (properly or levelly positioned: Your tie isn't straight.) poravnan4) (correct and tidy: I'll never get this house straight!; Now let's get the facts straight!) urejen, jasen5) ((of drinks) not mixed: a straight gin.) čist6) ((of a face, expression etc) not smiling or laughing: You should keep a straight face while you tell a joke.) resen7) ((of an actor) playing normal characters, or (of a play) of the ordinary type - not a musical or variety show.) dramski2. adverb1) (in a straight, not curved, line; directly: His route went straight across the desert; She can't steer straight; Keep straight on.) naravnost2) (immediately, without any delay: He went straight home after the meeting.) takoj3) (honestly or fairly: You're not playing (= behaving) straight.) pošteno3. noun(the straight part of something, eg of a racecourse: He's in the final straight.) ravnina- straightness
- straightforward
- straightforwardly
- straightforwardness
- straight talking
- go straight
- straight away
- straighten out/up
- a straight fight
- straight off* * *I [stréit]adjectiveraven, prem, premočrten; gladek (lasje); resen (obraz); pokončen; urejen, v redu, reden, na pravem mestu, v pravi višini; simetričen; direkten, neposreden; figuratively odkrit, pošten, iskren, preprost, nekompliciran; colloquially zanesljiv, resničen (poročilo); dosleden; American slang brezkompromisen; pravi, neponarejen, nepopačen, neizkrivljen, dobljen iz prvega vira; popoln; nerazredčen, čist brez vode (whisky itd.)in a straight line — v premi, ravni črtistraight angle — iztegnjeni kot (180°)a straight back — raven, neukrivljen (negrbast) hrbetstraight face — negiben, resen obraza straight knee — ravno, neupognjeno kolenostraight line mathematics premicaa straight tip slang zanesljiv namig (nasvet), informacija iz prvega (zanesljivega) viraa straight path — ravna, prema stezaa straight race — dirka, v kateri se udeleženci na vse pretege trudijo za zmagoa straight Republican American slang brezkompromisen republikanec, republikanec skoz in skozthe straight ticket American pravi, uradni program strankeis everything straight? — je vse v redu?to keep a straight face — resno se držati, zadržati smehto keep s.o. straight — držati koga na uzdito set a room straight — urediti, pospraviti soboto vote a straight ticket American glasovati za nespremenjeno kandidatno listoII [stréit]adverbpremo, ravno, naravnost, v pravi smeri; točno, pravilno; neposredno, direktno; figuratively odkrito, iskreno, jasno, pošteno; obsolete takoj, precej, na mestu, nemudoma; brez ovinkov, brez ovinkarjenjastraight away — takoj, na mestu, precejstraight off — takoj, prècej, brez pomišljanjastraight from the horse's mouth slang iz prvega virato come straight to the point — jasno in brez oklevanja, naravnost pojasnitito ride straight on — jahati naravnost naprej, čez vse ovireto run straight — moralno, pošteno živetito speak straight out — odkrito, brez ovinkov govoritiI cannot tell you straight off — ne morem vam povedati kar takoj (pri priči, prècej)III [stréit]1.nounpremost; premica, ravnina; zadnji (ravni) del dirkališča za konjske dirke; American slang resnica, prava ugotovitev; sport po vrsti doseženi uspehi; (karte, poker) sekvenca petih kartout of the straight — neraven; poševen, nagnjen; grbav; figuratively nepošten;2.interjectionzares!, resnično!, v resnici! -
13 stratocruiser
[straetokru:zə]nounstratosfersko letalo (za polete v veliki višini) -
14 swing
[swiŋ] 1. past tense, past participle - swung; verb1) (to (cause to) move or sway in a curve (from side to side or forwards and backwards) from a fixed point: You swing your arms when you walk; The children were swinging on a rope hanging from a tree; The door swung open; He swung the load on to his shoulder.) zibati (se); zavihteti2) (to walk with a stride: He swung along the road.) hoditi z dolgimi koraki, koračiti3) (to turn suddenly: He swung round and stared at them; He is hoping to swing the voters in his favour.) obrniti (se)2. noun1) (an act, period, or manner, of swinging: He was having a swing on the rope; Most golfers would like to improve their swing.) zibanje; zamah2) (a swinging movement: the swing of the dancers' skirts.) zibanje3) (a strong dancing rhythm: The music should be played with a swing.) z zamahom4) (a change in public opinion etc: a swing away from the government.) preobrat5) (a seat for swinging, hung on ropes or chains from a supporting frame etc.) gugalnica•- swinging- swing bridge
- swing door
- be in full swing
- get into the swing of things
- get into the swing
- go with a swing* * *I [swiŋ]1.nounzamah, mahanje, vihtenje; nihaj, nihanje sem in tja; zibanje, guganje; tok; elastična, ritmična hoja; svoboda gibanja; gugalnica, guncnica; music swing (hitri stil jazza, kompozicija v tem smislu); economy American doba konjunkture, procvit, višek; politics krožno volilno potovanje (kandidata); colloquially posad, (delovna) izmenaoff one's swing figuratively ne na višini, ne pri močifree swing — svoboda gibanja, toriščethe swing of the pendulum — nihanje nihala, figuratively spremenljivost (zlasti prihod na oblast zdaj ene zdaj druge politične stranke)to get into the swing of s.th. — uvesti se v kaj, priučiti se čemuto give full swing to s.th. — dati čemu popoln razmah, popolno svobodo potekanjato have one's swing figuratively iti svojo potto let s.th. have its swing — pustiti kaj potekati po normalni poti (normalno)let him have his full swing — pustite ga, naj dela, kar hočelet me have a swing — daj, da se malo poguncam na gugalnicito walk with a swing — hoditi z dolgimi, ritmičnimi koraki, z elanom;2.adjectivevrtljiv; nihalen; gugalenII [swiŋ]1.intransitive verbnihati, zibati se, gugati se, guncati se, pozibavati se; figuratively biti odvisen ( from od); viseti, bingljati; biti obešen na vislice; obračati se, vrteti se; nautical obračati se okoli sidra ali boje; gibati se v krivulji, zavijati; hoditi hitro, z dolgimi koraki in z elanom;2.transitive verbzamahniti, mahati z, vihteti; zibati, gugati, pustiti nihati; obesiti; obračati na vse strani; meriti (čas) z nihaji; bingljati z; z zamahom dvigniti kvišku (on, to na); American vplivati na; American uspešno izvesti; politics pridobiti si (volilce)swing it! slang prekleto!to swing a bat (a sword, a lasso) — vihteti gorjačo (meč, laso)to swing one's arms — mahati, otepati z rokamito swing into line military formirati eno vrstoto swing the lead nautical slang ogibati se dela, zabušavati, delati se bolnegato swing into motion — priti v tek, v zamahto swing round the circle American večkrat spremeniti svoje mnenje; politics American obiskati volilna okrožjahe shall swing for it — za to bo visel, bo obešenhe swung when I shouted — obrnil se je, ko sem zavpilhe swung out of the room — z dolgimi, brzimi, prožnimi koraki je odšel iz sobethere is not room enough to swing a cat figuratively niti toliko ni prostora, da bi se človek obrnil -
15 tump
[tʌmp]nounBritish English dialectal griček, brdo; skupina dreves na višini; kup -
16 upsides
[ʌpsaidz]adverb colloquially na isti višinito get upsides with s.o. figuratively obračunati (biti kvit) s kom -
17 on a level with
(level with: His eyes were on a level with the shop counter.) na isti višini -
18 up to scratch
(at or to the required or satisfactory standard: Your work does not come up to scratch.) na višini
См. также в других словарях:
Croatian presidential election, 2009–2010 — 2005 ← 27 December 2009 and 10 January 2010 → Next … Wikipedia
višína — e ž (í) 1. razsežnost v navpični smeri navzgor: določati, meriti višino česa; hišo so dozidali v višino / telesna višina; višina stebra, strehe; razmerje med višino in težo / koliko meriš v višino; v kateri višini naj obesim sliko; stena je po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vişin — VÍŞIN, vişini, s.m. Pom roditor din familia rozaceelor, cu frunze lucioase, dinţate pe margine, cu flori albe, cultivat pentru fructele sale (Prunus cerasus). ♢ Vişin sălbatic = vişinel (2). Vişin turcesc = arbust din familia rozaceelor, cu… … Dicționar Român
vişinet — VIŞINÉT, vişineturi, s.n. (Rar) Livadă de vişini. – Vişin + suf. et. Trimis de ana zecheru, 13.09.2007. Sursa: DEX 98 vişinét s. n., pl. vişinéturi Trimis de siveco, 10.08.2004. Sursa: Dicţionar ortografic VIŞINÉT vişineturi n. 1) Loc unde… … Dicționar Român
Athlétisme aux Jeux olympiques d'été de 1972, résultats détaillés — Pour les podiums, voir Athlétisme aux Jeux olympiques d été de 1972 Sommaire 1 Sprint 1.1 100 mètres hommes 1.2 100 mètres femmes 1.3 200 mètres hommes … Wikipédia en Français
Athlétisme aux jeux Olympiques de 1972, résultats détaillés — Athlétisme aux Jeux olympiques d été de 1972, résultats détaillés Pour les podiums, voir Athlétisme aux jeux Olympiques d été de 1972 Sommaire 1 Sprint 1.1 100 mètres hommes 1.2 100 mètres femmes 1.3 … Wikipédia en Français
Проект:Тематическая неделя европейских регионов/Абруццская неделя — Проект: Тематическая неделя европейских регионов. Неделя Абруццо Неделя Абруццо Settimana di Abruzzo Портал … Википедия
Столкновение над Загребом — (BEA 476 и JP 550) … Википедия
nizìna — ž 1. {{001f}}geogr. ravan prostor Zemlje do 200 m nadmorske visine 2. {{001f}}razg. a. {{001f}}svojstvo onoga što je na nižoj visini nad morem, što nije visoko b. {{001f}}ravan teren na nižoj visini od onoga koji ga okružuje … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
nı̏zak — prid. 〈odr. nı̏skī, komp. nı̏žī〉 1. {{001f}}a. {{001f}}koji ima malu visinu, kratak u vertikalnom pravcu [∼ čovjek] b. {{001f}}koji je na maloj visini u odnosu na vodoravnu površinu [∼ let] 2. {{001f}}koji je ispod prosjeka po visini, razini,… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pȍlustūpanj — m 〈G pnja, N mn pnji/ pnjevi, G pnjēvā〉 glazb. u europskoj umjetničkoj glazbi, najmanja razlika u visini između dvaju susjednih tonova, jednak je intervalu male sekunde ∆ {{001f}}dijatonski ∼ glazb. razlika u visini dvaju susjednih tonova;… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika